|
|
|
| ..:: SKOZI ČAS ::.. |
|
|
|
|
| Skozi čas
Tradicija
Direktorji EIMV
Danes
Vizija |
|
| TRADICIJA |
|
|
Temelje in vizijo poti Elektroinštitutu Milan Vidmar, 1948 - 1998, je dal starosta
slovenskih elektrotehnikov, šahist svetovnega slovesa, rektor ljubljanske univerze in predsednik SAZU v vojnih letih,
ustanovitelj inštituta, prof. dr. Milan Vidmar. Že zelo zgodaj je spoznal, da bo razvoj tehnološko zahtevnega
elektroenergetskega sistema terjal sodelovanje strokovnjakov na visoki strokovni ravni. Čeprav so mu kot strokovnjaku
svetovne ravni nekajkrat ponujali ustanovitev in vodenje različnih inštitutov po svetu (Praga, Berlin, Dunaj, Moskva)
je čakal in dočakal dan, ko je lahko ustanovil svoj, slovenski elektrotehniški inštitut. |
|
Inštitut za elektriško gospodarstvo je formalno pričel delati
1. junija 1948. Ustanovilo ga je Ministrstvo za elektrogospodarstvo FLRJ, dne 21.5.1948, z uredbo, ki je bila objavljena v
Uradnem listu dne 2.6.1948. Komite za elektriško gospodarstvo pri vladi FLRJ je nato v marcu leta 1950 prenesel upravljanje
in vodenje inštituta na Ministrstvo za elektrogospodarstvo LR Slovenije. Še istega leta je inštitut prešel v pristojnost
Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V letih 1955 do 1958 je napredoval do znanstvenega zavoda, kmalu razširil
svojo dejavnost na elektroindustrijo in se preimenoval v Inštitut za elektriško gospodarstvo in elektroindustrijo.
Leta 1968 je v spomin na svojega ustanovitelja spremenil ime v Elektroinštitut Milana Vidmarja, Inštitut za elektriško
gospodarstvo in elektroindustrijo oziroma ob svoji 40-letnici v Elektroinštitut Milan Vidmar, Inštitut za
elektrogospodarstvo in elektroindustrijo. |
|
|
Prvi predstojnik inštituta je bil profesor Milan Vidmar, ki je opredelil
področja dela in razvojne usmeritve, ki so bile tako daljnovidne, da še danes lahko v marsičem predstavljajo izhodišče za delo.
Na inštitutu je takrat delalo 10 delavcev, ki so imeli začasne prostore na Vrtači 4. Vendar so kmalu po ustanovitvi začeli
graditi nov, za tiste čase sodoben inštitut za potrebe celotne države, ki se je v novembru 1952 dokončno preselil v nove
prostore, kjer je še danes. |
|
Inštitutsko znanje je vplivalo na:
- povojno elektrifikacijo države, kreiranje omrežja in njegov razvoj, tako da so se posamezni viri in porabniki lahko medsebojno povezali,
- dograditev 110, 220 in 400 kV omrežja,
- povezovanje 220 kV omrežja v SUDEL,
- povezovanje 400 kV omrežja v evropsko interkonekcijo,
- optimiranje načrtovanja, graditev in izkoriščanje virov in omrežij v Sloveniji,
- dograditev NEK,
- dviganju kakovosti električne energije,
- posodabljanje postopkov in uvajanje novih tehnologij v slovenski elektroenergetski sistem.
|
|
|